V košarici ni izdelkov.
Pravilna hramba orožja doma ni samo vprašanje previdnosti, temveč tudi odgovornost vsakega imetnika. Orožje mora biti shranjeno tako, da do njega ne morejo dostopati otroci, obiskovalci ali druge neupravičene osebe. Enako premišljeno je treba ravnati s strelivom, saj že manjša nepazljivost pri shranjevanju lahko povzroči nevarno situacijo.
Pri hrambi orožja in streliva zato ni dovolj, da ju preprosto pospravimo v omaro ali na mesto, ki se nam zdi skrito. Pomembni so način zaklepanja, ločevanje orožja in streliva, nadzor nad ključi oziroma dostopnimi kodami ter tudi razmere v prostoru, kjer opremo hranimo.
Slovenski Zakon o orožju določa, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Orožje mora biti zaklenjeno in ločeno od streliva. Izjema velja, kadar sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali posebej zavarovanem prostoru.
To je pomembna razlika. Zaklenjena sobna omara, predal ali prostor, do katerega imajo dostop tudi drugi člani gospodinjstva, niso samodejno dobra rešitev samo zato, ker je orožje skrito očem.
Pri ureditvi domače hrambe moramo predvsem zagotoviti, da:
Z vidika dodatne varnosti je priporočljivo tudi strelivo hraniti v zaprtem in nadzorovanem prostoru. Škatle za strelivo so pri tem praktične predvsem za pregledno razvrščanje različnih nabojev, niso pa same po sebi nadomestilo za ustrezno urejeno varno hrambo.
Najpomembnejše vprašanje ni, kako dobro lahko orožje skrijemo, temveč kdo lahko do njega dejansko pride. Mesto pod posteljo, na vrhu omare ali v običajnem predalu zato ni primerna rešitev.
Če uporabljamo sef ali ustrezno omaro, naj bo dostop omejen samo na upravičeno osebo. Tudi ključ sefa ni smiselno hraniti tik ob njem ali na mestu, ki ga poznajo vsi člani gospodinjstva. Enako velja za zapisane kode. Mednarodna priporočila za varno hrambo dodatno svetujejo shranjevanje nenapolnjenega orožja v zaklenjenem sefu, omari ali drugem ustrezno zaščitenem prostoru ter omejevanje dostopa do ključev in kombinacij.
Preden orožje pospravimo, je smiselno preveriti njegovo stanje. Pri daljšem shranjevanju je pomembno tudi, da je čisto in suho. Vlaga in ostanki umazanije lahko sčasoma vplivajo na kovinske površine in druge sestavne dele.
Redno čiščenje zato ni pomembno samo za uporabo na strelišču. Je tudi del odgovornega vzdrževanja pred daljšo hrambo orožja.
Prisotnost otrok še dodatno poveča pomen dosledne varne hrambe orožja. Pri tem se ne smemo zanašati na razlago, da se orožja ne smejo dotikati, ali na to, da ne vedo, kje ga hranimo.
Zaklenjena in nadzorovana hramba predstavlja fizično prepreko, ki ne temelji samo na vedenju posameznika. Raziskave o nezgodah z orožjem pri otrocih kažejo, da sta zaklenjena hramba in preprečevanje dostopa pomembna varnostna ukrepa.
Posebna situacija nastane tudi ob daljši odsotnosti. Slovenska zakonodaja določa, da mora posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo ali za več kot tri mesece odpotuje z naslova prebivališča in orožja ter streliva ne odnese s seboj, to oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Oddajo mora nato v predpisanem roku prijaviti pristojnemu organu.
Pri hrambi orožja in streliva je pomembno razlikovati med varno domačo hrambo, organizacijo opreme in njenim prenašanjem.
V Cygnusovi ponudbi so med drugim različne škatle za strelivo, namenjene preglednemu shranjevanju nabojev, ter torbe in kovčki za puške. Na voljo so tudi pripomočki za čiščenje in vzdrževanje orožja.
Takšna oprema pomaga pri organizaciji, zaščiti in vzdrževanju, vendar je ne smemo zamenjevati z zakonskimi zahtevami za varno hrambo orožja doma. Kovček za prenašanje puške ima drugačen namen kot ustrezno urejen zaklenjen prostor oziroma sef.
Pri orožju je zato najbolje razmišljati večplastno: najprej zagotovimo zakonsko ustrezno hrambo, nato omejimo dostop do ključev oziroma kod ter poskrbimo za pregledno shranjeno strelivo in pravilno vzdrževano opremo. Tako hramba orožja in streliva postane del odgovornega ravnanja in ne zgolj prostor, kamor opremo odložimo po uporabi.
